Ta konec tedna sem pričel z menjavo pnevmatik. Za ta namen sem Trabija zopet odpeljal v Planino, kjer imam dovolj prostora za delo. Iz Ljubljane sem se pod Toškim čelom odpeljal čez Dobrovo do Brezovice, od tam pa mimo Podpeči preko Rakitne v Cerknico in naprej do Planine skozi Rakek in Unec.

Tam sem najprej pripravil ustrezne podstavke za pod avto. Lesenega tramu ni bilo dovolj zato sem dodal še tlakovce. Najprej sem odstranil rezervno kolo, nato pa še vsa ostala.

Prav tako sem odmontiral nekaj stvari izpod pokrova, ki jih bom prebarval, zamnejal ali pa temeljito očistil. Zamenjal bom večino gumjastih in dve aluminjasti cevi namenjenih ogrevanju zraku v potniški kabini. Zakaj večino in ne vseh? Ker sem naročil eno cev premalo. Prebarvati nameravam pločevinasti pokrov motorja, posodo za zračni filter, cev za mešanje toplega zraka in pa nekaj manjših nosilcev. Preden pa odstranjene stvari postavim nazaj na svoje mesto, bom pa poizkusil čim bolj od zunaj oprati motor in menjalnik. Očistiti in po možnosti prebarvati nameravam tudi izolacijo, ki pride čez motor.

Naj se samo še pohvalim z dvema pridobitvima, ki sem ju izpustil ob prejšnji predstavitvi pošiljke. Prva ja majhna, a pomembna – merilo za nivo goriva v rezervoarju, ki ga zatakneš kar za pokrov. Trabant namreč nima bencinometra. Druga pa je zaščitno pokrivalo ukrojeno za Trabanta. Sedaj ga sigurno ne bo premočilo.

Ta teden je prispel največji paket doslej – dobesedno! Kaj večjega me v življenju še ni pričakalo na pošti. Pošiljko so najbrž zaradi lažjega transporta zapakirali kar v dve škatli. Ko sem s transportnim vozičkom prižvižgal na pošto, sem že na vhodu zagledal škatli oblepljeni s trakom “Trabantwelt”. Zaradi lažje hrambe in prevzema so ju pustili kar pri vhodu. Uredil sem papirje in ju odpeljal domov.

Paketa vsebujeta kar nekaj stvari, ki sem si jih želel že od samega začetka prenove. Prvo: nove sedežne prevleke!

Ena redkih stvari, ki jih bom v Trabiju posodobil in prenovil drugače od originala, so tudi sedežne prevleke. Namesto rjave sem kupil sive. Temno sive, namesto rjave, bodo tudi notranje obloge.

Največji del pošiljke pa so zavzele nove pnevmatike. Naročil sem jih pet, ker je rezervna še originalna, torej stara trideset let. Odločil sem se tudi za zimski model, ker daje Trabantu bolj robusten, terenski izgled – kakor je bil tudi zasnovan.

Preden gume zamenjam, bom prebarval tudi platišča. Zamenjal bom tudi osne vijake in vijake za platišča, ter namestil okrasne pokrove za platišča in dodal čepice za vijake. Privoščil sem si tudi vsestranski natični ključ.

Vse skupaj bo zopet ogromno prispevalo k pomlajenemu videzu Trabija. Naročil pa sem tudi nekaj novih cevi za ogrevanje potniške kabine, ki se nahajajo pod pokrovom. Tudi ta del avta imam namen malce očistiti in prebarvati.

Ne manjka tudi nova prevleka za rezervno kolo.

Zraven pa tudi nekaj drobnega materiala, kot so sponke za armaturno polico in prevleko zračnega prostora motorja. Sedaj moram najti samo še čas, da vse naštete stvari tudi zamenjam. Tudi malo manj muhasto vreme bi pomagalo.

Včeraj sem prišel domov z dopusta in v poštnem nabiralniku me je pričakala pisemska pošiljka z izkaznico o starodobnem vozilu. Na žalost teden dni prepozno, ker bi prejšnji teden občutno prihranil pri zavarovanju in cestnini ob registraciji. Žal mi je vsakega evra, ki bi ga lahko potrošil za nakup nove opreme za Trabija.

Zadnje dni je bil parkiran na prostem in zasilno pokrit z neko cenejšo prevleko za avto, ki mu ni najbolje ustrezala, ker je bil zadnji konec avta izpostavljen dežju. V pritljažnem prostoru imam torbo z vetrovko in puloverjem, ki je bil kar pošteno namočen. Kje točno voda pride v avto ne vem, ker je kar nekaj možnosti. V bližnji prihodnosti nameravam kupiti tudi prevleko narejeno posebej za Trabanta, da se izognem podobnim nevšečnostim.

Kakor koli že, Trabi je uradno starodobnik. Za proslavitev tega veselega dogodka sem ga peljal na izlet. Iz Planinine pri Rakeku sem se čez Logatec podal v Žiri, od tam pa preko Škofje Loke do Kranja in nazaj v Ljubljano, kjer sem ga zopet parkiral pod streho v garažo. Vožnja s Trabijem je vedno prvovrstna dogodivščina, ker pritegne marsikateri pogled in nariše nasmeh na prenekateri obraz. Ljudje mi mahajo, trobijo, vzklikajo, me pozdravljajo, predvsem pa se nasmihajo. Že sama vožnja je eno veliko veselje, ko pa spotoma za bežen trenutek osrečiš še marsikaterega mimoidočega, pa je občutek toliko lepši.