Ali po domače: pod havbo. Kar precejšen del raznoraznega železja okoli motorja mi je uspelo speskati, prebarvati in pripraviti za ponovno namestitev. Očistil sem tudi prevleko za motor.

Ampak prej sem moral dokončati tisto, kar sem pričel že prejšnji vikend – sedeže. Prvo sem pričvrstil nazaj držala za zadnji naslon. Da bi v prihodnosti vse bolj gladko teklo sem vse gibljive dele tudi podmazal z mazalno mastjo. Na sliki sta vidna tudi zatiča za stabiliziranje naslonjala o katerih sem govoril prejšnjič.

Nato je prišel na vrsto še zadnji sedalni del kjer sem privijačil nazaj dva manjša kovinska dela in pa približen nadomestek dveh gumjastih podložk.

Kar se tiče prednjih sedežev pa mi je ostalo samo še umestiti nazaj na svoje mesto prebarvana vodila in valjčke po katerih se sedeža premikata naprej in nazaj. Tudi tu nisem varčeval z mazalno mastjo. Predvsem zaradi tega, ker zna biti zlasti na valjčkih precejšnje trenje in se bo barva bržkone hitro okrušila, z mastjo pa preprečimo stik z vlago in posledično rjavenje.

Sedeže sem seveda tudi takoj preizkusil. Delujejo brezhibno. Tako pomik naprej – nazaj, kot tudi nagib naklona naslonjalnega dela.

Sedaj pa pod pokrov. Najmanj dela je bilo z držalom za vžigalni tuljavi. Potrebno je bilo priviti en sam vijak, ki sem ga z nerjavnim zamenjal že lani ob menjavi kablov za svečke in čiščenju tuljav. Vijake nadomestim povsod, kjer kakšno stvar obnovim in jo ponovno zmontiram. Da pa bi si prihranil morebitne nevšečnosti, pri vsakem vijaku dodam še vzmetno podložko, ker se zna zaradi tresljajev kateri od vijakov zrahljati in postopoma odviti – in pri Trabantu je tresljajev med vožnjo nemalo.

Namestil sem novo gumjasto cev za vpihavanje zraka, sestavil zaščito okoli motorja, pričvrstil zadnji pokrov z dvema vzmetema, ki sem ju prav tako prebarval in odel v novo zaščito, vse pa sem prekril z očiščeno prevleko, ki sem jo popršil s čistilom za armaturo in jo pričvrstil z novimi sponkami. Z novimi sponkami sem pritrdil tudi prebarvano zaščito za ventilator.

Nad motor sem namestil posodo za zračni filter z novo gumjasto cevjo do uplinjača.

Ogledal sem si nekaj slik motornega prostora ostalih Trabantov na internetu in ugotovil, da je hupa originalno montirana drugače in na drugem mestu, zato sem odstranil nosilec, ki ga je nekoč nekdo pritrdil tako, da je navrtal blatnik in ga postavil tja kjer mu ni mesto. Hupa je zdaj tam kjer mora biti, so pa žice prekratke, tako da zaenkrat še ne dela. Pri barvanju sem opazil, da je firme Čajavec, narejena v Jugoslaviji. Nato sem na svoje mesto postavil tudi nosilec za zavorno in čistilno tekočino.

Na koncu so sledile še cevi za prezračevanje in motorni prostor izgleda veliko lepše.

Ampak tu se pa pojavi tista nevšečnost, ki jo imam najmanj rad pri vsej prenovi tega avta. Namreč vsakič, ko kakšno stvar uredim in polepšam, tista, ki je bila prej čisto v redu, izgleda sedaj povsem drugače. Zdaj je ob vseh prenovljenih delih pod pokrovom posoda za gorivo videti zelo zmahana. Poleg novih sedežnih prevlek so tudi notranje obloge vozila videti potrebne menjave. Pa ročni zavori bi prijala kakšna pozornost, ker med novimi sedeži deluje zelo slabotno.

Najprej pa moram čim prej zmontirati prebarvana platišča z novimi gumami in spraviti Trabija v vozno stanje. In tudi na tem področju se dogaja.