Ja, skoraj celo leto je že minilo, odkar sem zadnjič kaj objavil. Mea culpa. Se kesam. A v nasprotju z (ne)napredkom na tem blogu, je po enem letu Trabi znova lepši in zanesljivejši. Sedaj pa se je s karanteno prišel tudi čas za zaključna dela in posodobitev teh zapisov.
Lansko leto sem Trabija uporabljal tako kot vsako poletje: za pot v službo, kakšen izlet, obiske in pa seveda obvezni tradicionalni premik na obalo. Ob koncu dopusta sem se iz Izole, mimo Ajdovščine in čez Col spustil do Črnega Vrha in naredil postanek v Zadlogu. To je bil do sedaj največji vzpon čez kak prelaz odkar se vozim s Trabijem. Tako vzpon kot spust sta potekala brez problemov, čeprav me je ob takih podvigih vedno malo strah kako se bodo obnesle zavore. Če odštejem vse neprijetnosti, ki so mi jih povzročile različne okvare na avtoelektriki, je poletje minilo brez skrbi. Dokler se nisem konec avgusta peljal proti Ljubljani in me je malo pred Brezovico ujel dež. Iskal sem primerno mesto za postanek in montažo strehe, ko sem povsem avtomatično vklopil brisalce in čez kakšno minuto se je zgodilo. Izpod armature se mi je naravnost v obraz prikrohotal velik, gost, bel oblak dima. Ravno se mi je uspelo zaustaviti ob cesti, da sem še pravočasno ugasnil avto in preveril stanje. En vodnik se je popolnoma pregrel in razpadel, izolacija pa je bila stopljena. Nekako mi je uspelo odstraniti ostanke zgorelega vodnika in preveriti, če je vse vsaj približno OK. Od preostalih vodnikov ni bil nobeden videti huje poškodovan in vse varovalke so bile v redu. Znova sem ga zagnal in spremljal, če se dogaja kaj sumljivega. Vse po starem. Odpeljal sem ga do garaže, ga parkiral, preventivno odklopil pozitivni pol z akumulatorja in se odločil, da ga ne zapeljem več iz garaže dokler avtoelektrike ne uredim tako kot je treba. S to odločitvijo sem tudi predčasno zaključil sezono.
Preteklo leto je Trabi prevozil 1648 km, kar ga uvršča takoj za leto 2017 s 1788 km in pred leto 2018 s 1251 km. Zadal sem si cilj, da letos dosežem nov rekord, ga naslednje leto podrem in tako naprej vsako leto. Ker Trabi je znova storil velik korak naprej v obnovi. Ni kdove kako vidna, ker vodniki, releji, sponke in ostale stvari niso mišljene da se vidijo, so pa vitalnega pomena za upravljanje vozila. Od samega vžiga, do vseh svetlobnih teles in brisalcev, pa tudi 12 voltne vtičnice in nekoč v prihodnosti morda avtoradia. Na Bolhi se že dalj časa prodaja par zelo primernih avtokasetarjev, ampak za enkrat se za to posodobitev še nisem odločil. Treba je pošteno naštudirati kam in predvsem kako zmontirati zvočnike, da čim manj posežem v izgled.
A to je že druga zgodba. Najprej pa o avtoelektriki.
