Čisto po naključju sem v trgovini opazil prevleke za sedeže v akciji in sem jih brez pomisleka kupil. Tako sem vsaj malo zaščitil nadaljnje trganje sedežev, vsaj dokler ne kupim originalnih prevlek in uredim tudi sedeže. Zgleda malce nenavadno (sploh s tisto airbag oznako ob strani), ampak služi svojemu namenu.

Iz Nemčije pa je zopet prispela nova pošiljka rezervnih delov. Tokrat sem naročil nov zračni filter (trenutni je še originalni – made in DDR), zadnjo meglenko (zdaj je ni), prednja smerna kazalca s pripadajočimi žarnicami, novo stikalo za vse štiri smerne kazalce, še dva dodatna ključa za vžig (imel sem samo enega originalnega) in tri gumi obloge za ključe, tesnila za prednji glavni luči ter znak “S” za na pokrov motornega prostora.

Najprej sem zamenjal zračni filter. Nato pa sem se spravil zamenjati smerna kazalca, ki nista bila več vodotesna.

Na internetu sem izbrskal tudi način kako najlažje odstraniti ostanke lepila od nalepk na avtu. In način je zelo preprost – WD40 in odslužena bančna kartica. Z WD40 sem pošteno napojil lepilo nato pa ga s staro bančno kartico postrgal. Šlo je kot namazano.

Nato pa sem se lotil največjega podviga do sedaj – premik Trabanta v Ljubljano, kjer sem mu našel garažo (hvala Lilika), da ga zavarujem pred vremenskimi vplivi. Malce me je bilo strah podati se na daljšo pot, saj nisem vedel kaj točno pričakovati in vse je potekalo brez težav – do Vrhnike. Med vožnjo čez mesto pa sem se hotel ustaviti v enem od križišč pred rdečo lučjo, toda pedalo za zavore je “padlo” do tal in avto se ni ustavil. Sreča, da sem imel dovolj varnostne razdalje in uspel hitro reagirati ter se pravočasno zaustaviti z ročno zavoro. Na prvem primernem mestu sem se ustavil in preveril pod pokrov v upanju da ugotovim vzrok okvare. In ni ga bilo težko najti. Posoda z zavorno tekočino je bila namreč povsem prazna. Imel sem še nekaj zaloge zavorne tekočine v prtljažnem prostoru od menjave pred dnevi, jo dolil, nekajkrat pritisnil na zavoro in zopet sem se lahko zaustavljal. Za vsak primer sem naredil nekaj krogov po parkirnem prostoru in preveril, če vse deluje tako kot mora, nato pa sem se odpravil naprej. Na cilj sem prispel brez dodatnih problemov. Ko sem ga parkiral v garažo sem si oddahnil. Bravo Trabi!